Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu

Avtor: Karmen Resnik, dipl. zdr. psih., mag. nevr. zn.

Morda bi marsikdo pomislil, da je zdravje delavcev v zdravstvu samoumevno. Raziskave so žal pokazale, da je resnica drugačna. Zato smo se v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije, UKC Ljubljana in UKC Maribor ter Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani v letu 2013 odločili vključiti v preventivo in promocijo zdravja tudi med slovenskimi zdravstvenimi delavci. Osredotočili smo se predvsem na delovni stres, ki kot posledica velikih psiho-fizičnih obremenitev velikokrat preraste v poklicno izgorelost.

Zdravstveni delavci preobremenjeni tudi pri nas

Velike delovne obremenitve in pričakovanja do zdravstvenih delavcev povzročajo, da zdravniki in drugi zdravstveni delavci svojemu zdravju in dobremu počutju mnogokrat ne posvečajo dovolj časa. Izpostavljenost dolgotrajnemu stresu na delovnem mestu pa lahko povzroči tudi hujše posledice, kot so izgorelost, razvoj bolezni, celo prezgodnja smrt in večja možnost napak, ki bi lahko ogrozile zdravje bolnikov.

Študija obremenjenosti zdravnic, anestezistk in medicinskih sester

Prvo znanstveno študijo o stresu na delovnem mestu smo že izvedli na kliniki Mayo. Podobno smo preverili tudi stresno obremenjenost slovenskih zdravnic družinske medicine, anestezistk in medicinskih sester na kirurškem oddelku. Merjene parametre smo določili na osnovi ocene tveganja naštetih delovnih mest, kot orodje za spremljanje in beleženje zdravstvenih parametrov in aktivnosti pa smo uporabili rešitev 24alife. Raziskava nas je privedla do naslednjih ugotovitev:

  • Občutek obremenjenosti je bil skladen s povečano koncentracijo stresnega hormona v krvi, torej lahko trdimo, da so udeleženke objektivno izražale in občutile prisotnost stresa.
  • Koncentracijo stresnih hormonov pri starejši skupini udeleženk je bilo mogoče povezati tudi s povečano koncentracijo nefunkcionalnih imunskih celic.
  • Stres smo predvsem pri udeleženkah z več nadurami lahko povezali s povečanim številom napak na delovnem mestu.
  • Opazili smo psihološke spremljevalce poklicne izgorelosti, npr. nezadovoljstvo pri delu, nezmožnost opravljanja svojih delovnih nalog ter težave s koncentracijo.
  • Kot ena od posledic kroničnega stresa se je pokazala tudi slabša kakovost spanja zaradi preobremenjenosti.

Še več o raziskavi in njenih izsledkih je dr. Alojz Ihan predstavil na 3. mednarodnem simpoziju za zdrav življenjski slog, katerega videoposnetke si lahko ogledate na naši spletni strani, podrobneje pa je opisana tudi v Glasilu zdravniške zbornice Slovenije ISIS.

Kako obvladati stres, preprečiti izgorelost in zmanjšati bolniško odsotnost med zaposlenimi

Stresa na delovnem mestu ne moremo odpraviti, lahko pa ga obvladujemo. Če ustrezno skrbimo za krepitev zdravja zaposlenih in njihovo odpornost na stres, vsakdanji delovni izzivi ne bi smeli privesti do skrajnih posledic, kot je izgorelost, obenem pa lahko pozitivno vplivamo tudi na zmanjšanje bolniške odsotnosti. Obvladovanje stresa v delovnem okolju je odlična naložba v uspeh podjetja, zato je zaposlene več kot smiselno usmeriti, spodbuditi in podpreti, da se s stresom uspešno soočijo tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju.