Hujšanje in imunski sistem

Napisao: Dr. Alojz Ihan

Na hujšanje se imunski sistem odziva kot na izjemno hud stres. Zakaj je tako?

Med hujšanjem začne organizem zaradi pomanjkanja krvnega sladkorja izdelovati stresne hormone, ki v maščobnih celicah povzročijo razgraditev maščob. Razgrajene maščobe nato po krvi potujejo v jetra, ta pa jih predelajo v krvni sladkor. Stresni hormoni so torej tisti, ki v resnici povzročijo hujšanje. Do tod je vse v redu. Na žalost pa so stresni hormoni tudi zelo močni zaviralci imunskega sistema.

Zaradi te nesrečne dvojne vloge stresnih hormonov je vsako hujšanje nujno povezano z izrazitim zaviranjem imunskega sistema. Zato smo med hujšanjem, zlasti če je intenzivno, preplavljeni s hormoni, ki močno slabijo našo odpornost (v medicini te hormone uporabljamo za zaviranje imunskega sistema po transplantacijah).

Druga nevarnost hujšanja za imunski sistem pa je v tem, da imunske celice s hrano ne dobijo vseh snovi, zlasti beljakovin, vitaminov in mineralov, ki jih potrebujejo za učinkovito delovanje pri imunskem odzivu.

Zelo škodljivo je zlasti hujšanje z enostransko prehrano (npr. samo z jajci ali mesom), ker v taki hrani zanesljivo ni vseh snovi, ki jih potrebuje imunski sistem.

Zato je nujno hujšati s čim bolj uravnoteženo prehrano, ki pa ima seveda dovolj velik primanjkljaj kalorij, da je hujšanje uspešno. Ob tem je za čim boljše delovanje imunskega sistema treba vsak dan jemati dodatek vitaminov in mineralov.

Hujšanje je torej dvojni udarec za imunski sistem

Po eni strani telo preplavijo stresni hormoni, ki zavirajo imunski sistem, po drugi strani pa lahko nepravilna dieta dodatno poškoduje imunski sistem zaradi pomanjkanja ustreznih beljakovin, vitaminov in mineralov, potrebnih za normalen imunski odziv.

V vsakem primeru upoštevajmo, da po izrazitejšem hujšanju imunski sistem potrebuje veliko časa, da si opomore. Če shujšamo za petino telesne teže, lahko računamo, da se bo naš imunski sistem obnovil in deloval podobno kot pred hujšanjem šele leto po koncu diete.

V tem času se moramo izogibati možnim okužbam (urejamo si zobovje, pozorno oskrbujemo rane, prehladna obolenja vestno preležimo v postelji). Zlasti nekaj tednov ali mesecev po končanem hujšanju, ko organizem pride iz stresnega stanja (ne pozabimo, stres je tudi zaščita pred posledicami okužb), smo zelo občutljivi za nastanek hudih, celo smrtno nevarnih okužb.

Izogibati se je treba tudi vsemu, kar dodatno oslabi imunski sistem: stresom, hudim telesnim naporom, hudim duševnim obremenitvam, neprespanim nočem, hudemu mrazu.

Imunost se med hujšanjem namreč izredno zmanjša, če se stradanju pridruži še znaten telesni napor. Predlani so ameriški vojaški zdravniki objavili študijo, da je pri njihovih vojakih kombinacija napornega treninga in hujšanja (za 15 do 20 odstotkov telesne teže) znatno oslabila normalne imunske parametre in močno povečala dovzetnost posameznika za virusne okužbe. Zato se med hujšanjem gotovo ni primerno lotevati maratonskih tekov ali drugih napornih dejavnosti.

Iz povedanega je že tudi jasno, da svoj imunski sistem s shujševalno dieto dobesedno uničujemo; kmalu se vrnemo na staro težo in nato dieto v kratkem spet ponovimo in tako ponovno ... in ponovno. Kar zadeva imunski sistem, si lahko privoščimo kvečjemu eno intenzivnejše hujšanje na leto.

Če se po hujšanju vrnemo na staro težo, počakajmo. Ne le zaradi imunskega sistema, ampak tudi zato, da lahko razmislimo, kaj je pravi vzrok naše čezmerne telesne teže in kaj moramo v zvezi z njim storiti, da bo imelo naslednje hujšanje dolgoročnejši pomen. Sicer se je verjetno bolje sprijazniti z obstoječim stanjem; bolje je imeti nekaj neprijetnih maščobnih oblog kot porušen imunski sistem in številne bolezni, ki sledijo.